Archive for the ‘tehnologija’ Category

Bemti Telekom…

Sobota, februar 21st, 2009

…je treba kable sekat med rihtanjem optike, a? …

Selitev narodov

Torek, februar 17th, 2009

..je več ali manj opravljena :) Na vsako manjkajočo stvar iz prejšnega spletišča me lahko (ne)prijazno opozorite v komentarjih, na kavi, preko twitterja, FB… je*enti, ni da ni … :mrgreen:

Valentinovo

Petek, februar 13th, 2009

Na petek 13. mi roji po glavi sobota 14. … :D Od vsepovsod nas že dober teden bombardirajo z osladno-osladnimi napisi o valentinovem(u)… To naj bi bil praznik zaljubljencev… Naj bi bil :P Vsako leto se mi vsa ta mini-evforija in res…faking osladnost, no, ne morem drugače napisat :lol: …zdi vedno bolj odveč. Od tega praznika imajo največ trgovci…recesija (tako zelo opevana beseda.. :lol: ) se na ta dan ne bo opazila in spet bom lahko po mestih gledal en kup živo rdeče barve in razno raznih srčkov na vseh mogočih in nemogočih mestih…ni šans, ostal bom doma cel dan :mrgreen:

Ne kupim prepričanja, da mora biti ravno ta dan nekaj posebnega, dan ko moraš široko odpreti svoje srce (pa tudi denarnico :mrgreen: :P ) in na vsak način svoji dragi (svojemu dragemu) pokazat/dokazat svojo ljubezen… Ne, valentinovo se lahko (na tak ali drugačen način) praznuje katerikoli dan v letu…
:)

Vesel Božič // Sretan Božić // Merry Christmas // Feliz Navidad

Sreda, december 24th, 2008

Vesel Božič!

Vesel Božič!

Sretan Božić!

Merry Christmas!

Feliz Navidad!

Joyeux Noël

Fröhliche Weihnachten!

聖誕節快樂, 新年快樂

Gozhqq Keshmish

Wesołych Świąt

vsem ki ste (tudi po pomoti) zašli sem želim veliko zdravja in vsega ostalega :mrgreen: tudi v prihajajočem 2009. letu. :mrgreen:

Tilen

Dan spomina na boljši avto od sosedovega

Petek, oktober 31st, 2008

Danes imam malo več časa kot v preteklih dneh in bom spisal nekaj na temo največjega avtomobilskega praznika pri nas. Gre za 1. november… Wikipedia o tem prazniku pravi sledeče

Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih (v krščanstvu Vsi sveti), je praznik, ki se praznuje 1. novembra po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Ob tem se spominjamo umrlih. Običaj narekuje, da na pokopališča (na grobove sorodnikov in prijateljev) odnesemo sveče in rože.

(Vir)

No, vse lepo in prav do tu, ampak v zadnjih letih pa opažam, da se je vse to izrodilo bolj ali manj v dan, ko se ljudke morajo pokazati v najboljši luči, pripeljat najbolj opedenan avto, ki mora zgledat bolje od sosedovega in hkrati zvedavo gledati okrog sebe, če vidijo koga poznanega in potem prikrito opravljat… :lol: Vsaj na našem krajevnem pokopališču je zadeva zelo podobna zgoraj opisanemu. Ker sam živim dokaj blizu tega hriba, kjer počivajo vsi, ki so omagali, me še posebej fascinira da 90 % ljudi, ki se na 1. november zberejo na pokopališču v spomin na svoje rajne… čez leto niti enkrat ne ustavi tam in poskrbi za grobove..

Vse se dela v zadnjem tednu, zadnjih nekaj dneh, pri tem se zabije edina dostopna pot do pokopališča (ki je hkrati tudi ena od dveh dovozih cest za našo osnovno šolo), mimogrede se še povozi kako staro mamco, ki še vztraja pri hoji ali vožnji s kolesom…vse samo zato, da bo za tisto uro ali dve, kolikor se pač tam stoji in posluša prevzvišenega…vse izgledalo perfektno…in bolje od sosedovega/sosednjega… Prav zato grem zadnjih nekaj let z vedno večjo muko za 1. november tja gor… ampak kurc, da imam potem mir doma, pretrpim tudi to :mrgreen: Ne maram opravljanja, ne maram tudi ljudi, ki jim je opravljanje dežurni hobi (takih je očitno vedno več :lol: ) in tudi razna masovna zbiranja zavoljo tradicije mi nikoli niso bila prav pri srcu…

Pri nas doma je pa itak ta 1. november postal nek “ritual” s točno določenim “vrstnim redom”…  Skozi celo leto predvsem ženski del družine (mater, teta, tudi babica) poskrbijo za urejenost tistih nekaj kvadratov označenega z našim priimkom na pokopališču, tako da se v zadnjem tednu niti ne sekiramo preveč kako bo zgledalo in kdo od okoliških ljudi je prinesel večjo ikebano itd…
Vsako leto prvega gremo pač vsi tja, se prikrito smejimo ob nagovorih lokalnega župnika (ne iz zlobe, ampak… ker pač govori s takim tonom, da se takrat ubistvu smejijo tudi vsi okrog nas :mrgreen: ) in po zaigranih dveh koračnicah pobegnemo.. ponavadi k nam, teti ali babici “na malico”.. kjer se ob pijači in hrani ponavadi po pol ure skregamo in odidemo vsak svojo pot… in potem čez nekaj dni na to pozabimo in se pretvarjamo, da med nami ni hude krvi…vse do naslednjega 1. novembra. Je zelo bizaren običaj, a na nek način mi je prirasel k srcu :mrgreen:

Ja, pa zvečer gremo obvezno gledat svečke – to je pomoje najlepši dan vse te ceremonije.


(slika vzeta z bloga Lenkec)

T.