Tilen piše

ima dan enostavno premalo ur…

do nadaljnega bodo pisane besede o(b)stale na svojem mestu..

vsi ki razumete, lepo od vas
vsi ki ne, vam ne morem zamerit..

t.

…še vedno mu je ime Božo

moj uradno najljubši član družine danes obeležuje 365. dan, ko je v družbi štirih (bolj ali manj) (ne)normalnih odraslih Še vedno ga razveseli vsak list zelene solate, peteršilj in rezina jabolka.. še vedno me zbuja ob 6h zjutraj s svojimi pevskimi vajami, še vedno je svetovni prvak v delanju salt na senu in žaganju, še vedno je…. še vedno mu je ime Božo

HPMIDTY =)

Malokdo v petek zvečer ne bo gledal četrtfinalne tekme Eurobasketa med Slovenijo in Hrvaško … Naši fantje so do sedaj dokazali, da lahko premagajo vsakogar in da se nam ni potrebno bati nobenega nasprotnika v izločilnih bojih. Presenetili pa so me tudi z izjemnim moštvenim duhom in pozitivno kemijo med sabo, ker je to pomoje zelo pomembna stvar in tako dobrega vzdušja ni bilo niti v Španiji, pa mogoče niti v Beogradu – ko so imeli za sabo tudi polne dvorane navijačev. Vsi za enega – eden za vse, do sedaj jim je to v 90 % vedno uspe(va)lo.

Polfinale s Srbi in finale s Španci? Itak…

FOTO: KZS/Rok Klemenčič

No, če se zgodi poraz proti Hrvatom (ki letos roko na srce nimajo ekipe za polfinale), potem pa si naši (kljub vsem dosedanjim zmagam) tega polfinala niti ne zaslužijo. Če zmagamo – gremo do konca, če izgubimo, smo Slovenceljni.

Vendar ostajam optimist, sploh pa če bodo dr. Macura in njegovi strokovnjaki uspeli usposobiti Gorana Dragića in mogoče za nekaj minut tudi Matjaža Smodiša. Domen Lorbek pa bo že povsem pripravjen.

Za konec še moja “športne stave” napoved: Slovenija [75-65] Hrvaška

V polfinale napreduje: SLOVENIJA

25 slovenskih evrov bomo verjetno dobili vrnjenih od preveč plačanih aranžmajev za koncert irskih muzičarjev v Zagrebu …

Eventimu tokrat pač logistika ni bila “najjaća strana” – je bil pa jogging v zgodnjih ponedeljkovih urah vseeno še dodatna popestritev pestro-pestrega dne v hrvaški prestolnici

1. šolski dan – 07:15h zjutraj – na cesti 95 % nestrpnih voznikov s šolarčki na zadnjih ali sprednjih sedežih, jaz, srednje-zaspani mezdni delavec in policist, ki kot po pravilu v križišču (največje križišče v vasi – normalno, brez semaforja… morajo tudi možje v modrem nekako opravičiti svoj obstanek na delovnem mestu ) naredi največjo gužvo vsakič, ko ga neznana želja (ali sila?) potisne z roba pločnika (kjer sicer umirjeno pogleduje okrog in tu pa tam malo zapiska) na sredino zelo prometne ceste in potem… konec. jeba. hupanje. verglanje. otroci se smejijo, starši verjetno malo manj .. – vsekakor, zelo zanimiva popestritev torkovega jutra, tudi zame…

kebab?

Vir: Flickr.com

You betcha…