Tilen piše

…bi šel kdo zraven? Iron Maidne poslušam šele zadnjih nekaj let, a vseeno dovolj, da sem zamudil (vsaj) 3 koncerte v bližini (Ljubljana, Split in Beograd) ter zaradi tega zgubil nekaj noči spanca (skoraj.. ). Letos imam zelo resen namen končno videti Harrisa in ostalo kompanijo v beograjski Areni, koncert bo 10. februarja. Trenutno mi je najbližja varjanta vožnja z busom in odhod s ConcertFreakom, ampak bo jutranje vstajanje malo težje (odhod iz Trebnjega ob 05:40) Priznam, da nimam njihove kompletne diskografije, ..ubistvu imam samo nekaj mp3-jev in en bootleg koncert iz Ria (2001 i believe), ki pa mi je vedno bolj poslušljiv Malo sem povprašal teto Wikipedio, ki mi je ob omembi Back in the Time Tour nanizala večino (meni) poznanih komadov, tako da sem prepričan da mi na koncertu ne bo dolgčas. V Beogradu me bo verjetno pričakalo nekaj tam živečih kolegov (nationalism up your arse ), tako da mi tudi spoznavanje beograjskih kafičev in čevabdžinic ne uide… Can’t wait
V “fan-pit” se pa vseeno ne bom šel gužvat, saj bi rad vseeno še živ prišel nazaj

E,..medtem ko sem jaz svoj “bojni plan” že izdelal, je “back-up” plan tudi že narejen… malo kasneje (konec februarja) bodo na Dunaju svojo svirko opravili tudi Oasis…njih tudi že hodim gledat nekaj časa, pa sem še vedno tu, kjer sem

Za energično nadaljevanje sicer meglenega jutra vam ponujam v poslušanje

Run To The Hills

Tole sem “pobral” pri Had-u .. in se mi zdi povsem na mestu Tudi sam evrov ne pobiram ravno po tleh, zato je (sploh) v tem primeru preventiva veliko boljša od kurative.

Torej…

Spoštovani gospod Janez Janša, če sem vas s katerim od svojih zapisov kakorkoli užalil ali kako drugače prizadel, se vam vnaprej iskreno opravičujem.

Če morda v zadnjih tednih malo slabše spite in se čutite mogoče “ogrožene” s strani JJ-ja in njegove vojske odvetnikov…se mu lahko na podoben način opravičite tudi vi

…ugotovil sem, da se mi glasba System of a Down po nekajkratnem poslušanju zelo dopade… Tole pesem pa poslušam že nekaj tednov zelo redno… in mi je trenutno #1 od vseh njihovih

Why don’t presidents fight the war?
Why do they always send the poor?

ni bilo ravno “jutri”… ampak imam opravičljive razloge za malo daljši premor... Vse motne slike so bile posnete z mobilcem, ker sem pač digitalca pustil doma…

… Najprej smo z družbo (Zlatko, Matej (sostanovalca v sobi) ter Lili in Rudi (sestra in njena boljša polovica ) okupirali hotelsko pizzerijo (zelo dobro in ugodno) ter trgovinico zraven hotela (še bolj ugodno in malo manj dobro, pa vseeno sprejemljivo )

DODATEK K UVODU: Še pred nastanitvijo v hotel smo se v nekem lokalu dogovorili, da plačamo manj kot je bil dejanski znesek popitega…čaja -  pač Slovaki in krone in euri… zakalkuliral se je natakar

Po zapolnitvi želodcev (ZlatĂ˝ Bažant iber-ales ) smo se najprej seveda sprehodili čez vse glavne bratislavske trge in ugotovili da zabave res ne bo manjkalo… Po mučni (bemti veter in nobene kape s sabo ) poti nazaj v hotel, nas je prvi večer čakal “spoznavni žur” v enem izmed bratislavskih lokalov. Sam lokal je deloval skoraj malo mafijsko Na vratih nalepka “Prepovedan vnos nožev in pištol”, znotraj takoj pri vratih pa je vsakega čakal podroben pretres vse obleke in vseh žepov, če bi se kdo slučajno odločil pretihotapit kako bombo noter Znotraj zelo lepo urejen lokal zgoraj, v “kleti” pa urejen klub z zelo udobnimi kavči in rahlo vodeno juice-vodko Sicer ne vem, kako so si organizatorji (Collegium)  predstavljali to predvideno “animacijo”, a verjetno tukaj ni bil mišljen nek xy D.J. ki se 10-krat v večeru zadere “Gremoo, Bratislavaaa !!!! ” Ampak temu je bilo tako, mi mu nismo posvečali preveč pozornosti in smo raje debatirali o smislu življenja in različnih ostalih debate-vrednih temah…

Nekateri soudeleženi (face z istega busa) so več ali manj kmalu udobnost kavčev zamenjali za udobje svežega zraka zunaj (nekateri pa tudi udobja WC-jev )..in tudi mi smo se po več-manj buta-buta-tuc-tuc-tuckane paprike-harmonika glasbi odločili da zamenjamo lokacijo… od mafijašev k malo manjšim mafijašem – do faking edinega odprtega kebapčija v centru mesta … za 2,3 € sem pojedel… nekaj mlačnega…sicer okusnega ampak preveč mlačnega za moj okus… tako da mi tudi hrana ni popestrila sicer delno mračnega razpoloženja… in tako smo se že kmalu po tretji uri znašli v hotelu… kjer smo  razpravljali o pravkar iztečeni “zabavi” in soglasno ugotovili, da je hladilnik v hotelski sobi ena boljših pogruntavščin.. ter tako vsak sebi privoščili še nekaj hmeljevih zvarkov in seveda nepogrešljive Pombarje   Addicted to teddy-bears… in a way

Naslednje jutro smo… smo začeli precej pozno, se razume…a še vseeno dovolj zgodaj za hotelski zajtrk – Matej in Zlatko sta se ga udeležila, sam pa sem v postelji še malo razmišljal…. globoooooko razmišljal… ko sem prišel do spoznanja, da bi bilo popolnoma spodoben dan (z izjemo mraza) škoda prespati, sem se tudi sam odločil za krajši sprehod po okolici … hotela…. in ugotovil… da je notri vseeno bolj ljudem prijazno Nekateri so ta dan odšli na razne fakultativne izlete, sami pa smo dan preživeli po svojem načrtu…ki resnično ni vseboval nič pretresljivega, le ponovni vožnji z avtobusi smo se izogibali na daleč… kar nas je (o tem malo kasneje) tudi stalo silvesterskega prevoza v mesto Nasploh bi lahko cel dan preživeli na ogledu vseh mini-zanimivosti…a mi smo kot kleni Slovenci najbolj iskali štante s kuhanim vinom (izraza “kuhanček” še vedno ne prenesem najbolje, Slovaki imajo najboljši izraz za to – švasano (vareno) vino )., Kuhano vino v centru Bratislave stane simboličnih 25 slovaških kron (okrog 85 slovenskih centov), tudi razne mesne dobrote so vsakemu (tudi študentskemu) žepu dostopne tako da bojazni za lakoto in žejo NI bilo Blizu glavnega mestnega trga smo našli tudi Irish Pub… s pintami, fuzbalom in mnogo pijanih Angležev V tem lokalu so tudi imeli organizirano silvestrovanje, za kar pa bi potrebovali “vstopnico” oz. rezervacijo, ki je stala 600 Kr (20 €), kar smo vljudno zavrnili, popili še eno pivo in popihali na odprto… No, to še velja omeniti, Slovaki še nimajo sprejetega protikadilskega zakona, zato so lahko vsi kadilci uživali v tobačnem dimu znotraj lokalov in niso potrebovali krajših sprehodov na prosto – za nekatere je bilo to pravi balzam za dušo…saj so pri nas predpisi pač veliko bolj striktni Mene kot nekadilca seveda ni motilo kajenje znotraj prostorov, me pa prav tako ne moti svež zrak v lokalih pri nas… It was a win-win situation for me E, po odhodu iz Irisha smo zopet našli eno kebapči zadevo… ki pa bi jo najraje pozabil, saj so bili dodatki h kebabu zame skoraj usodni… No, ne zame dobesedno, ampak za moje silvestrovanje Kmalu bi se namreč zgodilo da bi tisti mejnik dočakal v hotelski sobi na WC-ju… in ne zaradi bruhanja Še vedno se izogibam kitajskega zelja, mimogrede…

Odločili smo se (po daljšem treznem premisleku hehe) da bomo silvestrovali skupaj z velikim številom turistov in domačinov kar na prostem. Seveda smo do centra ponovno odšli peš, saj smo odhod hotelskega avtobusa zamudili za 2 minuti in pol (to je bilo edinkrat da smo MI zamudili na bus, sicer smo ga vedno čakali vsaj pol ure ), trole (ki so sicer vozile mimo hotelskega postajališča vsakih 5 minut) pa ni bilo pol ure od nikoder zato smo proti centru znova odšli po znani poti hotel, most do nakupovalnega centra nad cesto, shopping centre, pot pod mostom ob Donavi, center Bratislave Na vhodu v sam “prireditveni prostor” smo srečali nekaj varuhov reda in miru (oboroženih z vsem, razen pištol ), vse skupaj je zgledalo zelo organizirano. Na trgu kjer smo se postavili mi, je bilo že nekaj tisoč obiskovalcev, ki so poskrbeli, da ob silnem mrazu niso dehidrirali, seveda smo se jim pridružili tudi mi Kmalu je prišla tista sekunda, ki je označila leto 2009, odprla so se grla in šampanjci, zabliskal se je ognjemet nad Donavo in tudi Slovaki so od tiste sekunde dalje ponosni solastniki evra Mi smo ob vsesplošnem rajanju množice (med ostalo pop glasbo smo slišali tudi hrvaško Karmo) vztrajali do …. tretje (?) ure zjutraj, ko smo s pomočjo taksista odšli do hotela, Matej pa je na zadnjem sedežu taksija pustil svoj potni list, skupaj z denarnico… To smo opazili prepozno, zato smo lahko taksiju zgolj pomahali v slovo in nadaljevali zabavo v hotelskih sobah… Spanje je nastopilo okrog 5h, 6h zjutraj (?) ko je tudi najbolj pogumne premagala želja po počitku

Vir slike

Zadnji dan našega (po)potovanja po Bratislavi bi moral biti v znamenju ogleda grada Devin, ki pa smo ga iz zdravstvenih razlogov (mraz+polna glava prejšnjenočnih avantur ) opazovali le iz doline v zavetju hotelske recepcije in šanka… Tudi tam nam ni nič manjkalo, ob zabavnih dialogih vseh prisotnih, še posebej dveh mariborskih kolegov (Jure in Igor), ki sta se bolj kot na ekskurzijo fokusirala na kuhano vino, Jeger-kolo in podobno…smo se vsi počasi odpravili na avtobus ki nas je s krajšimi postanki – v mestu smo se ustavili še za eno pico in pivo – zopet popeljal v belo Ljubljano.. malo pred polnočjo smo se odložili na Dolgem mostu in potem še dobre pol ure vožnje do doma… kjer sem znova ugotovil, da je ni čez domačo posteljo…

…in tudi Božo me je bil vesel

Zaključek: podobna potovanja bo vsekakor treba ponavljati, tudi če gre med samo potjo kaj narobe, je število minut z nasmehom na obrazu neprecenljivo… in že zaradi tega se bom podobnih izletov s kolegi v bodoče vsekakor udeleževal – če bodo le izpolnjeni pogoji za to.

Tako,…govoril sem

Naš novoletni trip v Bratislavi se je začel nekega (zelo) mrzlega jutra v Ljubljani (Dolgi most). Ogromno ljudi, malo manj avtobusov in veliko več pijače (več kot avtobusov in več kot ljudi) je napovedovalo zabavno preživljanje prostih uric v slovaški prestolnici. Za vse osnovne podatke o državi in mestu vam je stric Google vedno na uslugo, sam se bom raje osredotočil na opis (kolikor je pač ostalo v glavi) naših dogodivščin… Okrog 3h zjutraj smo krenili iz Ljubljane, spotoma v Celju in Mariboru pobrali še nekaj potnikov in okrog 10h prispeli v mesto vetra (to je vsekakor opis, ki mestu najbolj ustreza glede na kasnejše vremenske (ne)prilike). Ker je sama pot minila brez zapletov, je bilo (vsaj) na samem kraju moč pričakovati kak (manjši) zaplet… in zopet me moj 6. čut ni pustil na cedilu (čut za splošno nevarnost in manjše poškodbe ). Najprej smo brez jasnega pojasnila pol ure krožili po obvoznici, potem pa je nastal problem, ker so dečki iz agencije zabukirali premalo sob in še te napačne…tako da smo kasneje skoraj morali izsiliti namestitev, kot je bila v osnovi dogovorjena in plačana. Sam hotel je od zunaj deloval kot kaka novejša USSR vojašnica, znotraj pa je bil zelo urejen in so morda 3 zvezdice še premalo za ta nivo – tudi osebje zelo ustrežljivo in prijazno..pa še razumeš jih vse

Po naporni hoji v drugo nadstropje in namestitvi smo… smo odšli v center mesta, kjer smo opravili nekaj taktičnih obhodov samega centra in tako našli kar nekaj potencialno zanimivih mest za preživljanje prostih uric.

>>>NADALJEVANJE SLEDI JUTRI, ker je danes zmanjkalo energije <<<