Ime mu je Božo
Od doma sem odšel sam, domov sva se vrnila dva. Gvinejski pujs ((morski prašiček)) sliši (oz. se zaenkrat bolj skriva pred menoj 
) na ime Božo in je menda samec. Videli bomo kmalu, sploh če bo sestra uresničila svoje grožnje in domov pripeljala še enega (oz. eno) 
Že dolgo časa sem si želel morskega prašička…ali pa vsaj hrčka…ali pa vsaj papagaja, ali pa vsaj.. NEKAJ 
Matere sicer nisem zlahka prepričal v to (še vedno goji travme do bolnih in kmalu poginulih zlatih ribic (okrog 12 let nazaj ), a ker v naši familiji vlada načelo demokratične anarhije, sem tega lepotca nenapovedano pripeljal kar domov (OK,that sounds very… nevermind ).
Zaenkrat mu jaz vzbujam največ strahu (ko me zagleda, ponavadi pobegne v svojo improvizirano hiško oz. se vsaj skrije za vogal in upa “You can’t see me now…”), za sestro se sploh ne zmeni (prav ima ), na tista kupljena semena prav tako ne.. Zaenkrat najbolj uživa ob domači solati in prenašanju stelje iz kletke v svojo utrdbo…
Po dolgem času se spet počutim koristnega
