Tilen piše

Že na začetku se vsem vpletenim opravičujem, če bo med pisanjem prišlo do kakih mini zamenjav vlog in odstopanj od dejanskih dogodkov – pisal bom po svojem najboljšem spominu, ampak ob prisotnosti lepih deklet, alkoholnih hlapov in novih obrazov se hitro koga po krivem zamenja Če ste pristaši kratkih opisov, vas bom razočaral, ker bo branja ZARES kar precej. DO NOT GET SCARED….

Štorija se je začela v četrtek zvečer ko sem končno seštel vse pluse in minuse ter prišel do ugotovitve, da mi bo udeležba na Švic-u prej koristila, kot škodila.. in se dogovoril za verjetno najboljšo možno prevozno varijanto -  peljal sem se v družbi dveh luštnih mladenk in ni mi bilo žal Ker omenjeni ne izhajata iz naših vaških krogov, sem v vlogo potnika na hitro prištel tudi vlogo turističnega vodiča ((nekaj let puščenih na Obali torej LE ni bilo povsem zaman)) in tako je naša zanimiva združba treh hitrogovorečih in še hitreje mislečih ljudi prispela na prizorišče okrog 8h zvečer. Sledila je običajna procedura – postavljanje bivakov, ogled okolice in prvo (najboljše) pivo

Petkov večer so s koncerti obeležili lokalni godci D’Neeb, kasneje pa tudi idrijski zabavljači Zablujena Generacija in velenjski veterani Šank Rock. Muzika je bila imenom primerno kvalitetna in ta del festivala si zasluži najvišjo možno oceno. Mi smo se zabavali po pregovoru “pivo spij, dokler je hladno, ker ga bo morda namesto tebe spil kdo drug” in naredili veliko zanimivih fotografij (Tilen, pivo v eni in fotoaparat v drugi roki NI dobitna kombinacija… and there goes my adoption, right Sparkica?) ter preverjali svoje pevske sposobnosti. Kot se za rock koncerte spodobi, se je tudi tokrat našlo nekaj posebnežev, ki jim očitno hladno pivo ni prišlo do živega in so še vedno hodili okrog vročih glav… Gospodje v rumenem ((ne morem se navaditi na naziv “reditelji”, ker me to spominja na šolske dni in osebe, ki so bile zadolženo za nošenje šolske malice)) so zadeve hitro uredili in mislim, da razen hudih besed in kake odrgnine ni bilo resnih posledic.  Gospodični sta izginili z mojega vidnega polja po koncertu Zablujenih in ker iskanje v taki množici ni dalo želenih rezultatov, sem se uspel zriniti do ograje in od tam pospremiit koncert Šank Rockov. Profesionalno mi je prva asociacija za njihov špil. Komunikacija s publiko korektna, pesmi tudi, setliste nisem zapisal, ker sem bil zaposlen s petjem in pitjem, so pa igrali kar nekaj materiala iz nove plošče (ki mi ni tako znana). Po rockerjih ob šanku sem želel preveriti tudi kulinarične dobrote festivala, kjer pa sem naletel na ugasnjeno luč in neprisotnost odgovornih. Torej je od zanjega hranjenja tedaj minilo blizu 12 ur in kdor me pozna, ve da lahko zadeve hitro preidejo iz rožnatih v bolj temne barve Ker sem se do štirih zjutraj tudi fizično že bolj kot ne izpraznil, sem uspel prepričati tudi noge, da so me ponesle do mojega bivaka in …..

Sobotno jutro se je začelo ob deveti uri, kar je tudi rekord na dosedanjih mojih obiskih ŠVIC-a… sonce in vroče temperature zbudijo tudi najbolj utrujene in željne spanja… Tako da sem tudi sam svojo zaprašeno glavo pomolil na svež zrak in se odpravil novim dogodivščinam… “Smisel življenja je ležanje na travi, z možgani na off in pivom v roki”…. Ta predelani napev nam je olajšal dopoldansko čakanje in ob vseh mogočih debatah smo prišli na idejo o kitajski hrani in se na-vrat-na-nos-z-avtom zapeljali do Novega mesta in tam sem prečrtal še eno svojo “zaobljubo” – da ne bom nikoli obiskal kitajske restavracije Sicer nisem preizkušal nobenih mravelj ki plezajo po drevesu ali česa podobnega, sta pa juha z bambusom (jaz sem res naivno pričakoval kose lesa v juhi) in francoski krompir(ček) in pišče zadostila mojim potrebam po hranjenju za nadaljnih nekaj ur. Po uspešnem povratku na izhodiščno mesto, smo zopet prestavili v nižjo prestavo in se nekje do sedme ure zvečer zabavali ob pivu, debatah, spanju in smehu – JACKPOT Po sedmi in pred osmo nas je na glavnem odru poskušal zabavati lokalni hitrogovorec in povezovalec programa, ki pa razen nekaj let starih šal na temo seksa ni vkup spravil ničesar in iz zagate so nas rešili muzičarji. Nekje v tem delu sobote sem spet izgubil kontakt z obema dekletoma ter se bil tako prisiljen zabavati po svoje Po tajnih kanalih študentske organizacije sem si priskrbel PRESS akreditacijo in tako dobil vstopnico v zaodrje, kjer ni manjkalo razvrata željnih deklet, ohlajenega piva in zelenih zelišč…  Vse smo konzumirali v razumnih količinah, da ne bo pomote Tako sem se večino časa v družbi LSQ zadrževal kar ob odru, kar je bila vsekakor zanimiva izkušnja. Na momente sem postajal sumljiv gospodom v rumenem, ker razen press tablice okoli vratu nisem imel nobene opreme za snemanje-slikanje nastopajočih in dogajanja, tako da sem se po premisleku taktično premaknil iz prostora ob odru v prostor dobesedno ZA odrom, kjer sem bil na spregled samo blago pija… veselim študentom-organizatorjem, nastopajočim in enemu redkih prijaznih gospodov v modrem. V sobotno glasbeno dogajanje so nas popeljali 500 metrov, nadaljevali WetBed, za njimi smo spoznali Splash the Toilet, mene so zelo pozitivno presenetili Tide (o njih sem pred špilom vedel zelo malo, ampak glede na slišano: A+), nadaljevala moja kolega pod imenom Limited Squad, njune mikrofone so prevzeli člani zasedbe Mi2 in dokončno zagreli nekaj tisoč glavo množico. Njihovo delo so samo še oplemenitili ljubljanski rock mojstri Big Foot Mama in sobotno druženje pripeljali do org… vrhunca. Ker pa se vse lepo enkrat konča, so tudi ljudje pod odrom po zaključku igranja Velikonožne mame začeli zapuščati prizorišče pod odrom in se seliti nazaj proti bivakom… Sledil je stampedo NAZAJ proti odru, kjer so se “out of nowhere” pojavile legende slovenske narodno-zabavne glasbe, Ansambel Lojzeta Slaka. Tako je publika uživala še dodatno uro in potem je bilo žive muzike nepreklicno konec.  Glasba je utihnila, petje se je preselilo v šotorsko naselje in spanec je okrog 3h zjutraj premagal tudi mene…

Jutro je znova nastopilo zelo zgodaj, začelo se je standardno nedeljsko početje… Debata ob pivu in načrtih za nadaljevanje zabave izven prizorišča Obe dekleti sta se že zgodaj odpravili na dooolgo pot proti domu in tako sem ponovno ostal s svojim pivom. Poleg polovise LSQ ekipe sem srečal še nekaj kolegov, katerih v vsakdanjem življenju ne srečujem več tako pogosto, kot včasih in takoj je bilo ogromno zajebancije in smeha na račun vsega in vsakogar. Svojo privat-mini-zabavo smo nadaljevali v prvem lokalu izven prizorišča in se še tam zadržali dobro uro, ob debati in pivu. Oba šoferja (bilo nas je dovolj za dva avtomobila) sta se zadovoljila z Radensko tako da smo po krajši vožnji vsi prispeli varno v svoje domove. Domača postelja je dobila bitko z mano za nekaj ur, potem pa sem se počasi vrnil v “normalno življenje”. Od jutri naprej začenjam razmišljati o prihodnjem ŠVIC-u, kamor si vsekakor vabljen tudi ti, ki trenutno bereš te vrstice. You have nothing to loose

Morda ob priložnosti tukaj prilepim še kakšne primerne slike, sicer pa bi to bilo to (za ta denar ). Val , LSQ, nedeljski dežurni zabavljači (you know who you are ), ŠvicEkipa —–> se vidimo na ŠVIC-u ‘09 !!!

t.